Neka osnovna dejstva o bolezni, kot je rak, so verjetno znana vsem. A verjemite mi, da ob novici, da ima določena oseba raka, pozabite na vse znanje, na vse informacije povezane s to boleznijo. Sploh ni pomembno, o kateri vrsti raka govorimo. Lahko gre za kožnega raka, pljučnega raka, rak mehurja in tako naprej. Bolezen ne prizadene samo osebe, ki se kar na lepem bori s to boleznijo, temveč tudi vse bližnje, ki tej osebi skušajo pomagati.
Seveda je znanost zelo napredovala, zato je bolezen raka v nekaterih primerih ozdravljiva, a številni bolniki navajajo, da je potek zdravljenja zelo dolgotrajen, mučen proces. Mučen za bolnika, ki trpi bolečine in njegove svojce. Seveda je vse odvisno od tega, na katerem delu telesa se rak pojavi. Pa vseeno vam lahko na kratko predstavim zgodbo s srečnim koncem. Pred enim letom sem na pregledu pri dermatologu izvedela, da se v mojem telesu nekaj dogaja. Sumili so, da gre za kožnega raka, kar so kasneje tudi potrdili. Seveda sem bila nad novico presenečena in v trenutku se je moje razpoloženje popolnoma spremenilo. Ob besedi rak človek najprej pomisli na trpljenje, je tako? Tudi sama sem najprej pomislila na to. Očitno je bolezen izbrala prav mene, sem si mislila potihoma.
Skrbelo me je, da bo potek zdravljenja dolgotrajen ter boleč, a bilo je ravno nasprotno. Po zgolj nekaj terapijah ter kirurški odstranitvi nekaterih znamenj je bilo moje življenje popolnoma enako kot pred tem, ko sem izvedela novico, da imam kožnega raka. V prvi vrsti je pomembno, da šok hitro premagamo in na težavo pogledamo iz drugega zornega kota. Še dobro, da so bolezen odkrili tako zgodaj in da pri zdravljenju ni prišlo do zapletov. V teh težkih situacijah je treba iskati pozitivne izhode in vse slabo potisniti na stran. Ponosno lahko povem, da mi kožni rak ni prišel do živega.