Sama obožujem kuhinjo moje babice, ker ona res dobro kuha in peče sladice. Najbolj pa mi je všeč to, da nikoli ne jamra. Jaz sicer živim daleč stran od nje in mogoče še toliko bolj cenim, da mi kdaj kdo kaj skuha, ker si moram tako vedno sama. Moja sestra pa je živi doma in tako vedno, ko pride iz službe ima kosilo na mizi. Najbolj sem bila presenečena, da nikoli ne pospravi kuhinje, tudi svojega krožnika ne.
Nazadnje, ko sem prišla na nedeljsko kosilo z svojo družino, sem se babice zahvalila na ta način, da sem po kosilu vse pospravila sama. To je bilo zame ena mala malenkost, saj je ona porabila dvakrat več časa, da nam je vse pripravila. Njene kuhinje ne zamenjam za nobeno drugo. Obožujem njeno hrano in njene sladice. Še v teh letih se vedno rada nauči kaj novega, ni takšna, da bi rekla, da vse zna. To mi je tudi pri njej zelo všeč.
No nazadnje, ko pa sem bila pri njej, pa se mi je potožila, da je včasih utrujena, ko mora kuhati drugo kosilo za mojo sestro in da bi ji včasih pasalo, da pospravi za seboj in ona nikoli ne pospravi kuhinje za seboj. Katastrofa, ostala sem brez besed. Nikoli ne pospravi za sabo, čeprav ima vsak dan kuhano kosilo. To je nespoštovanje.
Enostavno nisem vedela, kaj naj rečem, le razmišljala sem lahko, kako bi sestri rekli, da naj za seboj pospravi. Moja sestra jemlje gospodinjska dela za brezvezna dela. Seveda, saj lahko, če pa ji je vse nudeno in ne rabi kuhati nikoli. Takšne osebe kuhinje ne poznajo in ne vedo, koliko truda je vloženo, da ena oseba vsak dan pripravi kosilo za več ljudi.
Njeno razmišljanje mi je res grdo, kajti ona ne pospravi kuhinje zato, ker jo lahko babica, saj ona ima samo to in nima drugega dela.