Prej sva se s prijateljem kar pogosto videvala, potem pa je prišlo obdobje, ko se res dolgo časa nisva videla in takrat je njemu pri zdravstvenih težavah pomagala imunoterapija, za katero jaz sploh nisem vedel, da obstaja. Ko sva se še videvala, mi je pogosto govoril, da se ne počuti dobro, da se počuti slabo in da ne ve, kam naj se obrne, ker je bil na pregledu krvi, in mu niso ugotovili prav nič.
Že takrat mi je govoril, da obstaja ena imunoterapija in da se mora pozanimati, kako in kaj, vendar ker nisem o tej zadevi prav nič vedel, se tudi pogovarjati nisem mogel. Večkrat sem se spomnil nanj, vendar nikoli ga potem nekaj časa nisem srečal, niti poklical, še sam ne vem, zakaj. Po dolgem času pa sem ga srečal. To je bil drug človek. Moral je shujšati kar nekaj kilogramov, ker sem ga komaj prepoznal. Najbolj pa me je presenetila njegova dobra volja in pozitivna energija, ker je vedno bil bolj negativen. Nisem mogel preko tega, da ga nisem vprašal, kako da je tako dobro videti in kako je njegovo zdravje, pa ni je povedal, da mu je pomagala imunoterapija, ker je bil bolan. Nisem hotel spraševati, kaj m je bilo, sam pa tudi ni povedal.
Spoštoval sem njegovo odločitev, da o svoji bolezni ni govoril in bil vesel, da mu je imunoterapija vrnila to življenjsko energijo, imel jo je veliko več kot jaz. Šla sva na kavo in večkrat sem mu rekel, da sem prav vesel, ker tako dobro izgleda in se pošalil, da bi mogoče ta imunoterapija pomagala tudi meni. On pa je samo vdihnil in rekel, da je srečen, da se je končno pozdravil in da sam ve, da je sedaj drug človek. Kaj je ta imunoterapija zanima tudi mene, in ko pridem domov, bom pogledal na splet.